Zakonska podlaga za minimalno pokojnino v letu 2025

Minimalna pokojnina je določena v 39. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Gre za najnižji znesek pokojnine, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi minimalne zavarovalne dobe 15 let. Ta znesek se redno usklajuje skladno z gibanjem življenjskih stroškov in plač v Sloveniji.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na seji 18. februarja 2025 sprejel sklep o redni uskladitvi pokojninskih in drugih prejemkov za 4,5 odstotka z veljavnostjo od 1. januarja 2025. Sklep je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 13/2025.

Po tej uskladitvi najnižja pokojnina iz prvega odstavka 39. člena ZPIZ-2 od 1. januarja 2025 znaša 352,58 evra. Ta znesek predstavlja minimalno pokojnino, ki jo lahko prejme zavarovanec z dopolnjenimi 15 leti zavarovalne dobe.

Pogoji za pridobitev minimalne pokojnine za 15 let delovne dobe

Za pridobitev pravice do starostne pokojnine z minimalno delovno dobo morate izpolniti naslednje pogoje:

1. Starost 65 let (za moške in ženske v letu 2025)
2. Najmanj 15 let zavarovalne dobe
3. Prenehanje obveznega zavarovanja

Pomembno je razumeti razliko med zavarovalno dobo in pokojninsko dobo brez dokupa. Za pridobitev minimalne pokojnine zadostuje 15 let zavarovalne dobe, medtem ko je za druge oblike upokojitve (npr. pri nižji starosti) potrebna pokojninska doba brez dokupa.

Kako se izračuna minimalna pokojnina za 15 let delovne dobe?

Izračun pokojnine temelji na dveh ključnih elementih:

1. Pokojninska osnova (povprečje mesečnih plač oz. zavarovalnih osnov)
2. Odmerni odstotek (odvisen od dopolnjene pokojninske dobe)

Odmerni odstotek za 15 let pokojninske dobe

V letu 2025 odmerni odstotek za 15 let pokojninske dobe znaša 29,5 odstotka. To pomeni, da se pokojnina odmeri v višini 29,5 % pokojninske osnove. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se odmerni odstotek zviša za 1,36 odstotka.

Primer izračuna pokojnine za 15 let delovne dobe

Primer 1: Zavarovanec, ki je dopolnil 65 let starosti in ima natančno 15 let zavarovalne dobe, ima pokojninsko osnovo 1.200 EUR.

Izračun:

• Pokojninska osnova: 1.200 EUR
• Odmerni odstotek za 15 let: 29,5 %
• Izračun pokojnine: 1.200 EUR × 29,5 % = 354 EUR

Ker je izračunani znesek višji od zakonsko določene minimalne pokojnine (352,58 EUR), bo zavarovanec prejemal 354 EUR pokojnine.

Primer 2: Zavarovanec, ki je dopolnil 65 let starosti in ima natančno 15 let zavarovalne dobe, ima pokojninsko osnovo 1.000 EUR.

Izračun:

• Pokojninska osnova: 1.000 EUR
• Odmerni odstotek za 15 let: 29,5 %
• Izračun pokojnine: 1.000 EUR × 29,5 % = 295 EUR

Ker je izračunani znesek nižji od zakonsko določene minimalne pokojnine (352,58 EUR), bo zavarovanec prejemal minimalno pokojnino v višini 352,58 EUR.

Razlika med minimalno in zagotovljeno pokojnino

Pomembno je razlikovati med minimalno in zagotovljeno pokojnino, saj gre za dva različna instituta:

• Minimalna pokojnina (352,58 EUR v letu 2025) pripada zavarovancem z najmanj 15 leti zavarovalne dobe.
• Zagotovljena pokojnina (781,94 EUR v letu 2025) pripada zavarovancem, ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe (moški) oziroma 38 let pokojninske dobe (ženske).

Razlika med zneskoma je precejšnja, kar kaže na pomembnost daljše delovne dobe za zagotovitev dostojnejše pokojnine.

Vpliv minimalne pokojnine na življenjski standard

Minimalna pokojnina za 15 let delovne dobe je najnižji znesek, ki ga država zagotavlja upokojencem. Kljub temu je ta znesek precej nizek in težko zadostuje za pokritje osnovnih življenjskih stroškov.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so povprečni mesečni stroški gospodinjstva upokojencev v letu 2024 znašali približno 850 EUR, kar pomeni, da minimalna pokojnina pokriva le približno 41 % teh stroškov.

Upokojenci z minimalno pokojnino so zato pogosto upravičeni do dodatnih socialnih transferjev, kot so:

• Varstveni dodatek
• Državna pokojnina
• Dodatek za pomoč in postrežbo
• Letni dodatek (regres)

Statistika prejemnikov minimalne pokojnine

Glede na podatke iz Excela in ZPIZ virov za leto 2024 lahko razberemo naslednje statistične podatke o prejemnikih minimalne pokojnine:

• Približno 8,5 % vseh upokojencev prejema minimalno pokojnino
• Med prejemniki minimalne pokojnine prevladujejo ženske (približno 65 %)
• Največ prejemnikov minimalne pokojnine je v starostni skupini nad 75 let

Analiza podatkov o stopnjah rasti števila uživalcev pokojnin po letih kaže, da se število prejemnikov minimalne pokojnine v zadnjih letih povečuje z 2,1 % letno, kar je nad povprečjem rasti skupnega števila upokojencev (1,3 % v letu 2024).

Možnosti za izboljšanje pokojnine pri kratki delovni dobi

Če imate le 15 let delovne dobe, obstaja nekaj možnosti za izboljšanje vašega finančnega položaja v pokoju:

1. Dokup pokojninske dobe: Možen je dokup do 5 let zavarovalne dobe, kar lahko poveča odmerni odstotek in s tem višino pokojnine.
2. Odložitev upokojitve: Če ste še delovno aktivni, lahko z odložitvijo upokojitve povečate svojo pokojnino.
3. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje: Vplačila v drugi in tretji pokojninski steber lahko zagotovijo dodaten vir dohodka v pokoju.
4. Varstveni dodatek: Upokojenci z nizkimi dohodki lahko zaprosijo za varstveni dodatek, ki dopolnjuje pokojnino.

Primerjava minimalne pokojnine za 15 let delovne dobe z drugimi državami EU

V primerjavi z drugimi državami Evropske unije je slovenska minimalna pokojnina za 15 let delovne dobe relativno nizka. Spodaj je primerjava z nekaterimi državami EU (podatki za leto 2025):

• Slovenija: 352,58 EUR
• Hrvaška: približno 290 EUR
• Avstrija: približno 1.030 EUR
• Nemčija: približno 850 EUR
• Italija: približno 520 EUR

Ta primerjava kaže, da je slovenska minimalna pokojnina višja kot na Hrvaškem, vendar bistveno nižja kot v razvitejših državah EU, kot so Avstrija, Nemčija in Italija.

Napovedi za prihodnost minimalne pokojnine

Glede na demografske trende in stanje pokojninske blagajne lahko pričakujemo, da bo minimalna pokojnina v prihodnjih letih še naprej rasla, vendar verjetno počasneje od rasti življenjskih stroškov. Pokojninska reforma, ki je v pripravi, predvideva postopno zvišanje odmernega odstotka za 15 let delovne dobe s sedanjih 29,5 % na 30 % v letu 2026.

Strokovnjaki opozarjajo, da bo za dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema potrebno:

• Podaljšanje delovne dobe
• Povečanje vplačil v pokojninsko blagajno
• Spodbujanje dodatnega pokojninskega zavarovanja