V današnjem času se lahko posamezniki znajdejo v položaju brez delovne dobe iz različnih razlogov. Včasih je to posledica osebnih odločitev, kot so dolgotrajni študij ali iskanje zaposlitve, ki se dolgo ne izide. V drugih primerih pa so razlogi lahko izredne okoliščine, kot so izguba zaposlitve, zdravstvene težave, psihične težave, skrb za družinske člane ali celo prekinitev poklicne kariere zaradi osebnih ali družinskih razlogov. Ne glede na vzrok, pomanjkanje delovne dobe lahko povzroči resne posledice, še posebej, ko se oseba približa starosti, v kateri bi želela prejemati starostno pokojnino.

Starostna pokojnina je pravica, ki pripada posamezniku po izpolnitvi določenih pogojev, predvsem pa dolžnosti opravljanja delovne dobe. V Sloveniji ni mogoče prejemati starostne pokojnine brez delovne dobe, saj je minimalna delovna doba za pridobitev tega prejemka 15 let. A kaj pa, če se znajdemo v različnih življenjskih obdobjih brez ustrezne delovne dobe? Kateri ukrepi so na voljo za tiste, ki so pri 30, 40, 50 letih ali še kasneje brez delovne dobe? Pogledali bomo, kaj vse je treba vedeti o starostni pokojnini in drugih oblikah socialnih prejemkov.

1. Starostna pokojnina brez delovne dobe: Pogoji za upokojitev

Za pridobitev starostne pokojnine v Sloveniji je potrebna najmanj 15-letna delovna doba. Starostna pokojnina brez delovne dobe, torej brez ustrezne dolžine opravljanja dela, ni mogoča. Posamezniki, ki nimajo 15 let delovne dobe, ne bodo imeli pravice do starostne pokojnine. Vendar pa obstajajo druge možnosti, kot so denarna socialna pomoč, izredna denarna socialna pomoč, invalidska pokojnina in podobno, ki lahko pridejo v poštev pod določenimi pogoji in v različnih življenjskih obdobjih.

Zavarovanci pridobite pravico do starostne pokojnine:

- pri starosti 65 let, če ste dopolnili 15 let zavarovalne dobe, oziroma
- pri starosti 60 let, če ste dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

Kot pokojninska doba brez dokupa se štejejo:
1. obdobja obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
2. obdobja prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje oziroma dokupljene zavarovalne dobe do 31. decembra 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani,
3. obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti in
4. obdobja delovnega razmerja v tujini.

Lahko se upokojite tudi pri nižji starosti in uveljavite znižanje starostne meje:
1. zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije;
2. zaradi služenja obveznega vojaškega roka, za dve tretjini dejanskega trajanja; to znižanje velja le za moške;
3. zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti;
4. zaradi dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem;
5. zaradi osebnih okoliščin, pogojenih z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bile te osebe do 31. decembra 1999 upravičene do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, kasneje pa do prištete dobe.

VIR: E-uprava

2. Pri 30 letih – Brez delovne dobe: Kakšne so možnosti?

Če posameznik pri 30 letih nima delovne dobe, ni še prepozno za začetek gradnje pokojninske osnove. V tej starosti je priporočljivo, da se začne vključevati v sistem pokojninskega zavarovanja, saj bo le tako mogoče zgraditi ustrezno delovno dobo za prihodnost. Če ste delovno nezmožni in ste potrebni socialne podpore poglejte možnosti pod točko 6.

• Ključno je začeti graditi delovno dobo.
• Če ste brezposelni, izkoristite možnosti aktivnih zaposlitvenih politik (npr. programi usposabljanja).
• Razmislite o pričetku aktivnega varčevanja za upokojitev. 
• Razmislite o prostovoljni vključitvi v pokojninsko zavarovanje.
• Pričnite z izobraževanjem! Premislite o prekvalifikaciji.
  • Izobraževanje in usposabljanje vključujeta formalno in neformalno izobraževanje. Neformalno izobraževanje posameznikom omogoča pridobivanje novih znanj in kompetenc za boljše zaposlitvene možnosti in razvoj kariere, formalno pa vodi do višje ravni izobrazbe. Programi usposabljanja vključujejo tudi praktične delovne izkušnje, ki olajšajo pot do zaposlitve.

• Preglejte spodbude aktivnega zaposlovanja, ki jih nudi država:
   

  • Aktualne programe za brezposelne ponuja Zavod RS za zaposlovanje  --> Preverite povezavo! Veliko odličnih možnosti/priložnosti.
  • Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS. --> Spodbujanje vključevanja zaposlenih, katerih zaposlitev je ogrožena.
  • SPODBUDE ZA ZAPOSLOVANJE na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje --> Zaposlitev je ključnega pomena pri zagotavljanju višje socialne varnosti. V okviru programov Spodbude za zaposlovanje se delodajalcem nudi finančno pomoč ob zaposlitvi brezposelnih oseb iz ranljivih skupin, ki so na trgu dela manj konkurenčni.
  • Spodbujanje zaposlovanja invalidov. --> Sklad spodbuja zaposlovanje invalidov in ohranjanje delovnih mest zanje, nadzira izpolnjevanje kvote zaposlenih invalidov, hkrati pa odloča o pravicah in obveznostih invalidov in delodajalcev glede vzpodbud zaradi zaposlovanja invalidov ali neizpolnitve kvotne obveznosti.
  • Javna dela: --> Namenjena so dolgotrajno brezposelnim, ki so prijavljeni na zavodu v evidenci brezposelnih najmanj eno leto. Omogočajo vam enoletno zaposlitev na področjih socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, okolja in prostora in na sorodnih področjih.

    JAVNA DELA
    Komu je namenjeno	Dolgotrajno brezposelnim, prijavljenim v evidenci brezposelnih vsaj eno leto.
    Cilj programov	Omogočajo enoletno zaposlitev na področjih socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, okolja in prostora ter sorodnih področij.
    Izvajalci programov	Neprofitni delodajalci.
    Kdo se lahko vključi?	A. Vključitev za največ 1 leto: Dolgotrajno brezposelni, prednost imajo tisti, ki so več kot 2 leti neprekinjeno prijavljeni v evidenci brezposelnih in niso bili vključeni v programe aktivne politike zaposlovanja.
    B. Ponovna vključitev:	Brezposelni, ki izpolnjujejo pogoje:
    	- Invalid
    	- Rom
    	- Starejši od 58 let
    	- Starejši od 50 let z I. ali II. ravnjo izobrazbe
    	- Z več hkratnimi omejitvami za vključitev na trg dela
    Pogoji za ponovno vključitev	- Ob prvi vključitvi v letih 2022 ali 2023 prijavljeni neprekinjeno več kot 1 leto.
    	- Ustrezali kriterijem ciljne skupine (starost, invalidnost, več omejitev …) že ob prvi vključitvi.
    Omejitve trajanja	Skupno trajanje vključitve pri istem izvajalcu ne sme presegati 4 let.

Kako privarčevati denar: Vodnik za uresničitev vaših ciljev v 2025

3. Pri 40 letih – Kaj storiti, če nimamo dovolj delovne dobe?

Ob 40 letih, če še vedno nimamo ustrezne delovne dobe, lahko izkoristimo možnosti, ki vključujejo aktivno iskanje zaposlitve, kar omogoči začetek izpolnjevanja pogojev za starostno pokojnino. V tej starosti je že mogoče začeti tudi varčevati za prihodnost, da si zagotovimo dodatno pokojnino, če nam javna starostna pokojnina ne bo zadostovala.

• Poudarek je na iskanju zaposlitve za pridobitev pokojninske osnove.
• Začnite varčevati za dodatno pokojnino ali razmislite o prostovoljnih prispevkih.
• Preglejte spodbude aktivnega zaposlovanja pod točko 2.
• Če ste trajno nezaposljivi, trajno nezmožni za delo ali zdravstveno ovirani, raziščite različne pravice pod točko 6. Socialna varnost za tiste brez delovne dobe.

4. Pri 50 letih – Ali je še vedno mogoče doseči dovolj dolgo delovno dobo?

Če ste pri 50 letih brez delovne dobe, so možnosti za dosego minimalne delovne dobe (15 let) vse manjše, vendar pa ni še vse izgubljeno. V tej starosti se je smiselno osredotočiti na to, da si zagotovite stabilen vir prihodkov, bodisi s ponovnim vključevanjem v delovni proces bodisi z iskanjem alternative v obliki samostojnega podjetništva ali drugih oblik zaposlitve. Vendar pa, če je oseba zaradi invalidnosti ali drugih zdravstvenih razlogov nesposobna za delo, je morda že upravičena do invalidske pokojnine. Invalidska pokojnina je namenjena tistim, ki so izgubili sposobnost za delo zaradi zdravstvenih težav in je neodvisna od dolžine delovne dobe.

• Čas za dosego minimalne delovne dobe se hitro izteka – pomembno je najti stabilno zaposlitev.
• Preverite možnosti za samozaposlitev ali priložnostno delo.
• Preglejte spodbude aktivnega zaposlovanja pod točko 2.
• Če ste trajno nezaposljivi, trajno nezmožni za delo ali zdravstveno ovirani, raziščite različne pravice pod točko 6. Socialna varnost za tiste brez delovne dobe.

5. Pri 60 letih in več – Kakšne možnosti so še na voljo?

Pri 60 letih je vprašanje starostne pokojnine brez delovne dobe že bolj kritično, saj je le še zelo malo časa za izpolnitev zakonsko določenih pogojev. V tem obdobju je pogosto prepozno za zaposlitev, ki bi omogočila dosego minimalne delovne dobe. Vendar pa je lahko posameznik upravičen do socialne pomoči, če nima nobenih drugih dohodkov in sredstev za preživljanje. V Sloveniji obstaja tudi možnost delne starostne pokojnine, ki jo lahko posameznik prejema, če je v posebnem socialnem položaju, vendar ta ni nadomestilo za polno starostno pokojnino.

• Družinska podpora: Pomoč družine lahko igra ključno vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja.
• Delo in varčevanje. Preverite možnosti za priložnostno delo.
  • SENIOR DELA - ponudba del
• Preglejte spodbude aktivnega zaposlovanja pod točko 2.
• Varstveni dodatek in ostale možnosti iz socialne podpore za tiste brez delovne dobe.

6. Socialna varnost za tiste brez delovne dobe

Če oseba nima nobene delovne dobe, je lahko pod določenimi pogoji upravičena do socialne podpore. Socialna pomoč se dodeli tistim, ki so v stiski oziroma nimajo sredstev za preživetje. Ta pomoč ni vezana na delovno dobo, ampak na socialni položaj osebe. Poleg socialne pomoči pa obstajajo tudi druge oblike podpore, kot so različne oblike invalidske pokojnine ali varstva, če posameznik izpolnjuje pogoje za to.

1. Denarna socialna pomoč:

Namenjena tistim brez dohodkov ali sredstev za preživljanje, ne glede na delovno dobo.

2. Izredna denarna socialna pomoč:

3. Pravica do enkratne izredne socialne pomoči po smrti družinskega član.

Do pravice je upravičen družinski član umrlega, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, ali katerega dohodek ne presega cenzusa.

4. Pravica do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreb.

Pravico do kritja stroškov pogreba lahko uveljavlja družinski član umrlega, ki je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ali katerega dohodek ne presega osnovnega zneska minimalnega dohodka.

5. Varstveni dodatek: 

6. Subvencije:

1. Subvencija najemnine:

Do subvencije najemnine je upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem in hišniškem stanovanju, ki skupaj z osebami, ki so navedene v najemni pogodbi izpolnjuje dohodkovni cenzus. Subvencija najemnine se določi največ v višini 85% neprofitne najemnine.

Do subvencije k plačilu tržne najemnine so upravičeni vlagatelji, ki plačujejo tržno najemnino in so se uvrstili na prednostno listo na zadnjem javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega prebivališča. Niso upravičeni vlagatelji, ki so zavrnili zagotovljeno neprofitno najemno stanovanje. Če je bil javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja nazadnje objavljen pred več kot letom dni, je lahko upravičen vlagatelj, ki v trenutku vloge izpolnjuje pogoje v zadnjem objavljenem javnem razpisu. Upravičen je lahko najemnik ali član gospodinjstva, ki se je skupaj z najemnikom uvrstil na prednostno listo. Za izračunani znesek subvencije lastnik stanovanja zniža najemnino najemniku, lastniku pa ta znesek povrne pristojni občinski organ. Subvencija se dodeli za dobo enega leta, vendar najdlje do izteka najemne pogodbe.

2. Kritje zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenih storitev za materialno ogrožene

Z 31. decembrom 2023 je ukinjeno prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. S 1. januarjem 2024 je nabor storitev iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prenesen v obvezno zdravstveno zavarovanje in uveden je obvezni zdravstveni prispevek (OZP). Zdaj se obvezno zdravstveno zavarovanje financira na dva načina: preko obstoječega prispevka, ki se ne spreminja, in novega obveznega zdravstvenega prispevka.

Materialno ogroženim osebam se obvezno zdravstveno zavarovanje zaradi dveh načinov financiranja zagotavlja z dvema pravicama:

• pravico do plačila obveznega zdravstvenega prispevka in
• pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Do obeh pravic so upravičene osebe, ki so:

• upravičene do denarne socialne pomoči ali izpolnjujejo pogoje za njeno pridobitev, pri čemer se krivdni razlogi ne upoštevajo,
• osebe, ki so upravičene do varstvenega dodatka, in njihovi partnerji, če imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Obe pravici uveljavite pri centru za socialno delo z enotno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

7. Invalidska pokojnina:

Če posameznik zaradi bolezni ali nesreče ne more več delati, je morda upravičen do invalidske pokojnine, ki je namenjena tistim, ki so začeli delovno življenje, vendar zaradi zdravstvenih razlogov niso več sposobni za opravljanje dela. Invalidska pokojnina se lahko dodeli tudi ob odsotnosti zadostne delovne dobe, če so izpolnjeni določeni pogoji. Višina invalidske pokojnine je odvisna od vaše starosti, vzroka nastanka invalidnosti, od dopolnjene pokojninske dobe in vaših plač oziroma osnov zavarovanja. Invalidska pokojnina se vam prične izplačevati od prenehanja obveznega zavarovanja, če niste zavarovani, pa od dneva nastanka invalidnosti, če je bila zahteva za ugotovitev invalidnosti vložena v roku šestih mesecev po nastanku invalidnosti.

Več na strani ZPIZ-a: Invalidska pokojnina.

Preberite: Pravice iz javnih sredstev in socialnovarstveni programi

8. Kako preprečiti socialno negotovost?

Ker starostna pokojnina brez delovne dobe ne obstaja, je pomembno razmisliti o dodatnih možnostih:

1. Varčevanje skozi življenje: Čeprav varčevanje ni vedno mogoče, lahko dolgoročno zmanjša finančne težave.
2. Družinska podpora: Pomoč družine lahko igra ključno vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja.
3. Dodatne socialne pomoči: Preverite možnosti za pridobitev dodatkov ali subvencij, kot so stanovanjski dodatki ali pomoč za pokrivanje zdravstvenih stroškov.
4. Priložnostna dela: Nekateri upokojenci se odločijo za priložnostna dela, če jim zdravje to omogoča.
5. Izobraževanje in prekvalifikacija: Povečanje zaposlitvenih možnosti skozi dodatna znanja in spretnosti.

Možnosti in priložnosti za honorarno delo za upokojence

Zaključek

Starostna pokojnina brez delovne dobe v Sloveniji ni mogoča, saj je potreben najmanj 15-letni delovni staž. Vendar pa so na voljo druge možnosti za tiste, ki se znajdejo v različnih življenjskih obdobjih brez ustrezne delovne dobe, kot so izobraževanje in prekvalifikacija, redna zaposlitev, priložnostna dela, varčevanje, dokup delovne dobe, ob določenih pogojih tudi socialna podpora, varstveni dodatek, invalidska pokojnina in druge oblike podpore. Pomembno je, da se izobrazimo o različnih možnostih in priložnostih, ki jih imamo v danem času.