Kaj je najboljši dodaten zaslužek poleg redne službe?

Plača pride vsak mesec, stroški pa nekako vedno hitreje. Zato se veliko zaposlenih prej ali slej vpraša, kako bi poleg službe zaslužili še kaj. Odgovor ni en sam. Najboljši dodaten zaslužek je tisti, ki ga lahko opravljate ob osmih urah dela, ne da bi pregoreli, in pri katerem vam po davkih in prispevkih ostane dovolj, da se trud splača.

Če iščete ideje brez omejitev, jih je veliko več v našem seznamu 85 preverjenih načinov, kako zaslužiti denar. Tukaj se osredotočamo samo na tiste, ki gredo skupaj z redno službo, in jih podpiramo s številkami za leto 2026.

Najprej preverite pogodbo o zaposlitvi

Preden začnete, vzemite v roke svojo pogodbo. Zakon o delovnih razmerjih zaposlenemu prepoveduje, da bi za svoj ali tuj račun opravljal delo, ki spada v dejavnost delodajalca in mu dela konkurenco, razen če delodajalec pisno soglaša. Programer v IT podjetju, ki popoldne programira za stranke istega tipa, je lahko hitro v težavah.

Dela, ki z delodajalčevo dejavnostjo nima povezave, vam načeloma ne more prepovedati. Kljub temu je pametno vprašati, posebej v manjšem podjetju ali če pogodba vsebuje posebno klavzulo.

Kako vse skupaj časovno uskladiti, da ne pregorite, smo opisali v članku o dodatnem delu ob redni zaposlitvi.

1. Popoldanski s.p.

Za večino ljudi, ki želijo resneje služiti ob službi, je to najbolj logična izbira. Popoldanski s.p. lahko odpre vsak, ki je zaposlen za polni delovni čas, in ga lahko vodi kot normiranec. To pomeni zelo malo knjigovodstva.

Koliko stane? Od aprila 2026 znašajo mesečni pavšalni prispevki za popoldanski s.p. okoli 113 evrov (pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter dolgotrajna oskrba). Plačate jih ne glede na to, ali ste tisti mesec kaj zaslužili.

Kako se obdavči? Kot normiranec imate priznanih 80 % normiranih odhodkov (do določene meje prihodkov). Dohodnina se od leta 2026 za popoldanski s.p. plača po stopnji 20 % do 33.000 evrov davčne osnove, nad tem zneskom pa 35 %.

Primer: letno izstavite za 12.000 evrov računov.

Od vsakega zaslužka gre davku slabe 4 %. Prispevki so fiksni, zato se s.p. splača šele, ko imate redne prihodke. Pri 2.000 evrih letno bi vam prispevki pojedli več kot dve tretjini.

Za leto 2026 velja še nekaj novosti. Popoldanski s.p. izpade iz normiranega sistema, če povprečje prihodkov dveh zaporednih let preseže 50.000 evrov. Leto brez dejavnosti se zdaj šteje kot leto z nič prihodki, kar lahko pri novih zavezancih poveča povprečje. Kdor iz sistema izstopi, se praviloma ne more vrniti pet let.

Enkrat letno morate oddati tudi poročilo. Postopek je preprost in ga opisujemo v vodiču letno poročilo za normirance prek eDavkov.

Za koga je primeren: grafične oblikovalce, programerje, prevajalce, fotografe, svetovalce, serviserje in vse, ki imajo stalne stranke ali jih znajo pridobiti.

2. Avtorska pogodba

Če nekaj ustvarite (članek, fotografijo, prevod, ilustracijo, predavanje), vam naročnik lahko izplača avtorski honorar. Ničesar vam ni treba registrirati, papirologijo uredi plačnik.

Za zaposleno osebo se od bruto zneska prizna 10 % normiranih stroškov, nato se odtegne zdravstveni prispevek in 25-odstotna akontacija dohodnine. Če želite na račun dobiti 500 evrov neto, mora biti bruto honorar okoli 683 evrov, naročnika pa vse skupaj stane približno 740 evrov.

Ostane vam torej nekaj čez 70 % bruto zneska. Akontacija ni nujno končni davek: honorar se prišteje k letni dohodnini, zato lahko pri informativnem izračunu še kaj doplačate ali dobite vračilo dohodnine.

Avtorska pogodba je odlična za občasne projekte. Za redno delo za več strank hitro postane nerodna, saj vsak naročnik ne želi sklepati pogodb s posamezniki. Nekateri zaradi dodatnih stroškov raje plačajo s.p.-ju.

Podobno deluje podjemna pogodba, ki pokriva dela brez avtorske narave, na primer pomoč pri selitvi ali manjše tehnične storitve.

3. Osebno dopolnilno delo (ODD)

ODD je preprost način, da zakonito opravljate manjša dela: pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri kmetijskih delih, izdelavo predmetov domače obrti ali prodajo lastnih pridelkov. Seznam dovoljenih del je zaprt, zato preverite, ali vaše delo sodi vanj.

Za vsako opravljeno delo potrebujete vrednotnico, ki od 1. aprila 2026 stane 14,54 evra. Kupite jo na upravni enoti ali prek e-uprave. Pri storitvah, kot je čiščenje, jo praviloma kupi naročnik, pri prodaji lastnih izdelkov pa izvajalec.

Omejitev je pomembna. Dohodki iz ODD v posameznem polletju ne smejo preseči trikratnika povprečne mesečne neto plače iz preteklega leta. Za resen zaslužek je ODD zato premajhen, za občasno pomoč ali prodajo marmelad na stojnici pa čisto dovolj.

4. Inštrukcije in poučevanje

Če ste dobri v matematiki, fiziki, angleščini ali igranju kitare, je to eden najlažjih začetkov. Povpraševanje je stalno, pred maturo in koncem šolskega leta pa izrazito naraste. Cene inštrukcij so v Sloveniji običajno med 15 in 30 evri na uro, odvisno od predmeta in kraja.

Pri rednem poučevanju večjega števila učencev je najbolj čista rešitev popoldanski s.p. Spletno poučevanje prek Zooma pomeni, da niste vezani na svoje mesto, kar je za ljudi iz manjših krajev velika prednost.

5. Delo na daljavo za tuje naročnike

Platforme, kot sta Upwork in Fiverr, so polne prevajalcev, oblikovalcev, programerjev in tekstopiscev. Več možnosti najdete v pregledu 25 preverjenih portalov za delo od doma. Konkurenca je velika, cene na začetku nizke. Prednost je, da delate kadarkoli in za stranke, ki so pripravljene plačati več kot slovenski trg.

Zaslužek s tujih platform je obdavčljiv tudi v Sloveniji. Če prejemate plačila redno, je praviloma najprimernejši popoldanski s.p. Kdor misli, da FURS za plačila prek PayPala ne izve, se lahko neprijetno preseneti.

6. Oddajanje nepremičnine ali sobe

Prazno stanovanje, soba ali vikend so lahko soliden vir dohodka. Koliko lahko pričakujete, je zelo odvisno od kraja. Številke po regijah smo zbrali v članku o donosnosti oddajanja nepremičnine.

Dolgoročni najem je enostavnejši. Dohodek prijavite FURS, prizna se vam 10 % normiranih stroškov, davek pa je 15 % od preostanka.

Kratkoročno oddajanje turistom prinese več, a zahteva tudi več dela. Potrebna je registracija za sobodajalca, poročanje gostov in plačevanje turistične takse, pa še stalna komunikacija z gosti in čiščenje. Ob redni službi je brez pomoči družine ali zunanje čistilke težko izvedljivo.

7. Prodaja rabljenih stvari

Najbolj podcenjen dodaten zaslužek. Skoraj vsak dom ima omaro stvari, ki jih nihče ne uporablja. Občasna prodaja lastnih rabljenih predmetov na Bolhi ali Facebook Marketplaceu se v Sloveniji praviloma ne obdavči.

Da gre prodaja hitreje, preberite naše nasvete za uspešno prodajo na Bolhi.

Drugače je, če začnete kupovati poceni in prodajati dražje. To je že dejavnost in zahteva registracijo.

8. Ustvarjanje spletnih vsebin

Blog, YouTube kanal, Instagram ali TikTok so lahko vir zaslužka prek oglasov, sponzorstev in partnerskega trženja (affiliate marketinga). Pri pisanju bloga si lahko danes precej pomagate tudi z umetno inteligenco.

Iskreno: to je najpočasnejša pot na tem seznamu. Prvih nekaj mesecev, pogosto tudi prvo leto, ne boste zaslužili skoraj nič. Če vas tema zanima tudi brez denarja, je to lahko odlična dolgoročna naložba časa. Če potrebujete denar do konca leta, ne začnite tukaj.

9. Investiranje

Strogo gledano to ni zaslužek z delom, je pa smiseln dodatek k vsemu zgoraj. Del dodatnega dohodka lahko vložite v sklade ali ETF-je in prepustite obrestim na obresti, da opravijo svoje. Davčno ugodna možnost je individualni naložbeni račun (INR).

Tu ne gre za hiter zaslužek. Gre za to, da dodatni denar ne izgine v vsakdanjih stroških.

Primerjava na kratko

Torej, kaj je najboljše?

Če že imate znanje, ki ga ljudje plačujejo, in računate na vsaj 500 do 1.000 evrov na mesec, je skoraj vedno najboljša izbira popoldanski s.p. kot normiranec. Davki so nizki, knjigovodstva je malo, fiksni prispevki pa se pri takem znesku hitro izgubijo.

Za občasen projekt dvakrat na leto je bolj smiselna avtorska ali podjemna pogodba. Za manjša dela, kot sta pomoč na vrtu ali prodaja domačih izdelkov, pa ODD.

Kdor ne ve, kje začeti, naj najprej proda, kar mu doma leži. Nič ne stane, denar pride takoj, pa še prostor se sprosti. Pri tem, kar ostane, vam bo prav prišel naš vodič kako privarčevati denar.

Pogosta vprašanja

Ali mora delodajalec vedeti, da imam popoldanski s.p.?
Za odprtje s.p. soglasje delodajalca ni potrebno. Če pa bi opravljali dejavnost, ki mu dela konkurenco, potrebujete njegovo pisno soglasje.

Koliko lahko zaslužim s popoldanskim s.p., da ostanem normiranec?
Popoldanski s.p. izstopi iz sistema, če povprečje prihodkov dveh zaporednih let preseže 50.000 evrov.

Ali lahko kot zaposleni delam prek študentskega servisa?
Ne. Študentsko delo je namenjeno dijakom in študentom s statusom. Če ga imate, preverite, kolikšna je minimalna študentska postavka.

Ali se dohodki z avtorske pogodbe prištejejo k letni dohodnini?
Da. Akontacija je samo predplačilo, končni znesek davka se izračuna pri letni odmeri.

Kaj je bolje: avtorska pogodba ali popoldanski s.p.?
Pri rednih in večjih zneskih s.p., pri redkih in manjših avtorska pogodba.

Preberite tudi:

• Kako zaslužiti 50 evrov na dan
• Resno delo na domu: vnos podatkov