Kako prepoznati spletne finančne prevare in pasti v obljubah hitrega zaslužka?

Z obširnim razvojem interneta in ob vedno več možnostih hitrega zaslužka prek spleta so se prek družbenih omrežij, e-pošte in lažnih spletnih strani razpasle spletne finančne prevare, ki obljubljajo visoke donose ob majhnih vložkih. Nekatere so na daleč očitne prevare, druge pa posameznike z lahkoto privabijo z navidezno avtentičnostjo in jih je težko ločiti od preverjenih priložnosti.

Kako poskrbeti, da na spletu ostanemo zaščiteni pred tovrstnimi prevarami, jih pravočasno prepoznamo, se jim izognemo in jih prijavimo, kot tudi, kaj naredimo v primeru, da smo podlegli spletni prevari? Podrobno opisujemo v prispevku.

1. Na katere vrste finančnih prevar na spletu, ki obljubljajo hitre zaslužke, moramo biti pozorni?

Kaj je spletna finančna prevara, investicijska prevara? Načrtovana spletna prevara s katero prevaranti z obljubo po velikih zaslužkih in donosih od posameznikov skušajo pridobiti investicije ter osebne podatke, ki jih nato zlorabijo, sredstev pa nikoli ne (po)vrnejo. Velikokrat so te prevare zelo mamljive in pogosto zvenijo predobro, da bi bile resnične. V teh primerih jih je lažje prepoznati. Vendar spletni prevaranti so se z leti posodobili in izurili v spletnih prevarah, ki se lahko zdijo popolnoma avtentične ter realistične.

Katere vrste spletnih prevar so pogoste?

Lažne naložbene spletne strani in platforme

Pogosto obljubljajo visoke donose, ki se zdijo preveč dobri, da bi bili resnični, še posebej, ko gre za visoke donose v zelo kratkem času. Lahko zelo dobro posnemajo prave spletne strani ter so zasnovane na videz profesionalno, kar lahko mnoge zavede. Take strani velikokrat izginejo čez noč, po tem, ko prevaranti nagrabijo denar od izkoriščenih vlagateljev.

Kripto prevare

S porastom priljubljenosti in vrednosti kriptovalut je na preži vse več spletnih goljufov, ki ustvarjajo lažne platforme, kjer posnemajo prave borzne strani za preprodajo, nakup in vlaganje v kriptovalute. Tudi te, podobno kot lažne spletne strani, zagotavljajo izjemne in hitre zaslužke ob majhnih vložkih, denimo kar v Bitcoin, čeprav je ta veliko vreden. Po drugi strani pa izkoriščajo vlaganje v nižje vredne kriptovalute, da bi dosegli večjo prepričljivost. Lažen občutek legitimnosti ustvarjajo s prikazovanjem izmišljenih primerov zaslužkov.

Investicijske prevare - ponudbe investicij na družbenih omrežjih

Družbena omrežja so idealen kanal za targetiranje množic prek lažnih profilov in deljenja povezav do lažnih spletnih strani, npr. prek skupin na Facebooku ali drugih omrežij, ali kar prek neposrednih sporočil, v komentarjih ter objavah, kjer obljubljajo visoke donose na osnovi preteklih zgodb o uspehu (ki jih nikoli ni bilo), kar pritegne široko zanimanje, še zlasti pri oglaševanih in viralnih objavah, s čimer pridobijo številne žrtve.

Ponzijeve in piramidne sheme

Že dolgo so prisotne, z internetom pa so dobile gigantske razsežnosti. Goljufi žrtve zaprosijo za majhne začetne vložke, nato obljubijo izplačila, ki naj bi bila financirana od novih vlagateljev, namesto z dobički. Ko se nova vplačila zmanjšajo, se shema sesuje.

Phising prevare preko e-pošte

E-pošta kot ključni način profesionalne komunikacije privablja nemalo spletnih goljufov, ki izvajajo spletne prevare tako, da sporočila in e-naslove prilagodijo, zato so videti, kot da so bila poslana s strani uglednih institucij, ki jih velikokrat imitirajo. Pogosto skušajo prek e-pošte pridobiti več kot le investicijo, tako zaprosijo za osebne podatke, gesla, bančne podatke itn.

Načinov spletnih finančnih prevar je ogromno in težko bi zajeli vse. Zato je potrebno vedeti, na kakšen način se je možno zaščititi pred njimi, jih pravočasno prepoznati, se jim izogniti in jih prijaviti. O tem pišemo v nadaljevanju.

2. Kako prepoznati spletne finančne prevare, ki obljubljajo hitre zaslužke?

Pri vsakršni priložnosti za spletne zaslužke moramo biti kritični in nameniti obilico časa preverjanju verodostojnosti, izvedljivost in pogojev vsakršne, četudi najmanjše investicije. Spodaj navajamo namige, ki so lahko pri tem v pomoč.

Na kaj bodimo pozorni, da se izognemo spletnim prevaram?

• Obljube visokih donosov z minimalnim ali ničnim tveganjem:

  • Že zdrava 'kmečka' logika pove, da tukaj nekaj ne gre skupaj. Če bi bilo tako enostavno, potem bi vsi vlagali brez previdnosti, nihče ne bi podrobno analiziral finančnega trga, delal obsežnih raziskav in načrtov ali najemal finančnih svetovalcev. Še posebej sumljive so obljube bajnih donosov čez noč ob smešno nizkem vložku glede na obljubljene zaslužke ter garantiranem nizkem tveganju. Pravilo je, da avtentične naložbe vedno, ne glede na višino vložka, vključujejo vsaj določeno stopnjo tveganja, zaradi česar so lahko te naložbe nekoliko neprivlačne. To vedo tudi goljufi, ravno zato posameznike lovijo v past z neverjetnimi ponudbami, ki obljubljajo vse, česar avtentične naložbe običajno ne.

• Pritisk za hitro ukrepanje:

  • Goljufi ustvarijo občutek lažne nujnosti in skušajo žrtve prevar prepričati, da se morajo odločiti takoj, saj da bo sicer ponudba pošla, ker je zanimanje tako veliko ali časovno omejeno. Tako skušajo pridobiti čim več posameznikov v kratkem času, saj goljufi pogosto za tem izginejo, včasih še preden jih dobijo pristojne institucije. S tem tudi poskrbijo, da ima žrtev manj časa za razmislek ali za skrbno preverjanje njihove ponudbe.

• Slabo napisana/prevedena vsebina:

  • Mnoge spletne prevare ne blestijo po dobri slovnici in lahko hitro najdemo pravopisne napake, nepravilno oblikovanje besed/-nih zvez ali celo napačno uporabljene finančne in druge pojme. Deli besedil lahko tudi manjkajo ali ne izražajo smiselnega konteksta. Pogosto do tega pride tudi, ko prevaranti skušajo z orodji umetne inteligence ali spletnimi slovarji prevesti besedilo v drug jezik ali komunicirati v njem. Če bi, recimo, nekdo iz tujine, ki ne zna slovenskega jezika, skušal s pomočjo Google Translata ali ChatGPT-ja komunicirati s ciljno tarčo, bi se lahko hitro razkril že po tem, ali je pravilno uporabil slovnično obliko glagola za posamezni spol v slovenščini. Taki prevodi po navadi zvenijo nenaravno, nenavadno in avtomatizirano ali pa se ponavljajo.

• Pomanjkanje konkretnih podatkov in lažni naslovi:

  • Legitimne organizacije zagotavljajo preverljive podatke o svoji dejavnosti, spletnih straneh, mnenjih, kontaktnih podatkih, registriranih poslovnih naslovih ipd. Prevaranti pa pogosto navajajo lažne naslove, splošne e-naslove ali pa ne objavijo kontaktnih ali drugih podatkov.

• Sumljivi URL naslovi in zasnova spletne strani ter lažni e-naslovi:

  • Spletne strani, ki jih za spletne prevare oblikujejo goljufi, so pogosto registrirane z drugačnimi URL-ji, npr. z uporabo končnice .co, namesto .com ali .net. Po navadi nimajo SSL certifikata, kar pomeni, da se spletni naslov začne s »http« namesto »https«. SSL certifikat velja kot ena glavnih metod preverjanja varnosti spletne strani, zato se je stranem, ki ga nimajo, bolje izogniti.

POZORNO preberite e-naslove!

Pojavljajo se tudi prevare z lažnimi e-naslovi, ki jih lahko včasih prepoznamo po tem, da videti nenavadni. A ne vedno. Nekateri goljufi poskrbijo, da uporabijo e-naslove, ki zvenijo pristni, ali pa celo imitirajo obstoječe e-naslove preverjenih organizacij, tako da spremenijo kakšno črko ali vstavijo druge črke in simbole, ki so videti podobno ali skoraj enako.

• Lažni komentarji in ocene:

  • Da bi svojo prevaro naredili avtentično, goljufi poskrbijo za komentarje in ocene svojih ponudb, ki pogosto zvenijo sumljivo popolno ali pretirano navdušeno. Hitro lahko zaznamo tudi slovnične pomanjkljivosti, napake v prevodu itn. Prevaranti radi uporabljajo tudi slike s spletnih bank kot dokaze lažnih zgodb o uspehu ali pa delijo t.i. spam komentarje in ocene po raznih spletnih mestih.

• Ponudbe brez regulacijskih licenc:

  • Ugledne naložbene platforme imajo licence pri finančnih regulativnih organih. Vsaka stran ali ponudba, ki ne nudi tovrstnih podatkov, je sumljiva.

• Nejasne politike o povračilu vloženih sredstev:

  • Lažne platforme omogočajo zelo enostavna vplačila, medtem ko je vračilo vloženih sredstev pogosto veliko bolj oteženo ali celo onemogočeno. Pri tem se zagovarjajo z nejasnimi politikami ali pod pretvezami zavračajo vračilo denarja.

3. Kako preveriti pristnost spletnih naložbenih priložnosti?

V poplavi spletnih prevar se to zdi nemogoča misija, a vseeno obstaja nekaj načinov prek katerih lahko lažno priložnost ločimo od avtentične. Korake, ki jih je potrebno izvesti pred dokončno oceno verodostojnosti, navajamo spodaj. Kako preveriti lažno stran ?

• Preveritev spletne strani: Legitimna podjetja imajo načeloma dlje časa obstoječe, dobro strukturirane in pregledne ter slovnično in jezikovno pravilne spletne strani. Imajo tudi dokumentirano zgodovino delovanja, preverljive informacije o ponudbah in verodostojne ocene/mnenja uporabnikov.
• Preveritev licence in registracije: Vsako podjetje, ki ponuja finančne priložnosti, bi moralo biti registrirano in licencirano pri regulativnih organih. Če gre za organizacije, ki delujejo v Sloveniji, potem so zavedeni pri, bodisi Banki Slovenije, Finančni upravi RS (FURS), Agenciji za trg vrednostnih papirjev ali Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve.
• SSL certifikat in varni URL-ji: Prepričati se je treba, da ima spletna stran na začetku URL (povezave) »https«, kar pomeni, da ima SSL certifikat. Potrebno je preveriti tudi, da ima simbol ključavnice. SSL certifikat lahko preverite na SSL Labs.
• Preveritev ocene zaupanja in verodostojnosti: Dostopno na spletnih straneh za varstvo potrošnikov (npr. Whois, ScamAdviser, Trustpilot, Phistank idr.), ki ocenjujejo, katere strani so vredne zaupanja.
• Preveritev avtentičnosti e-naslovov/profilov: Ali so naslovi in imena nenavadni? Imajo veliko številk ali znakov? So posebej dolgi? Ali se zdi, da imitirajo znane institucije ali ljudi? So črke/simboli pravilno navedeni?
• Kontakt podpore strankam: Vsako legitimno podjetje mora imeti možnost vzpostavitve stika s predstavniki, ki v podjetju nudijo podporo strankam in zagotavljajo korektne, transparentne in direktne odgovore, brez izmikanja ali podajanja lažnih informacij. Prevarantske spletne strani pogosto nimajo možnosti kontakta ali podpore strankam.

4. Kako še poskrbeti, da ostanemo varni na spletu, ko do nas pridejo sumljive priložnosti naložb?

Ne delimo občutljivih podatkov

Katerih podatkov ne smemo deliti?

• Osebnih identifikacijskih podatkov.
• Bančnih podatkov, številke ali gesel kreditnih kartic.
• Gesel in avtentikacijskih kod.

Ne odpiramo in ne prenašamo sumljivih sporočil, povezav, e-pošt in datotek

Nikoli ne odpremo/ne prenesemo vsebin, kot so:

• nepreverjena programska oprema,
• e-poštne priponke neznanih pošiljateljev,
• vsebine s strani, ki omogočajo brezplačne prenose vsebin, ki so sicer zaščitene in plačljive,
• nezaščitenih ali nepopolnih datotek,
• sumljivih tipov ali formatov datotek (zlasti .exe, .bat, .msi, .js, .vbs),
• razširitev brskalnika od neznanih virov,
• phising povezav,
• ne prenesemo in ne streamamo s strani, ki niso vredne zaupanja.

5. Kaj storiti v primeru, da nasedete spletni finančni prevari?

Če ugotovite, da so vas ujeli v past spletne prevare, je treba ukrepati takoj. Spodaj navajamo nujne ukrepe, pri čemer niso izvzeti dodatni ukrepi, ki jih v takih primerih priporočajo regulativni organi in preverjene finančne ter druge institucije.

• Prijava spletne prevare: Čim prej s prijavo neposredno slovenski policiji ali prek FURS-a. S tem zagotovite, da se bo situacija čim prej začela reševati in se bo škoda v najboljšem primeru morda lahko povrnila, storilci pa bodo ustrezno kaznovani in ustavljeni, preden bi prevarali še več oseb.
• Obvestilo banke ali drugih ustreznih institucij: Če ste delili občutljive osebne ali bančne podatke, je potrebno čim prej o tem obvestiti pristojne organe. Morda bodo lahko banke prekinile transakcijo, zaščitile ali blokirale račun(e) ali pa povrnile sredstva, ostali organi pa preklicali vpletene dokumente in bodo pozorni na dogajanje z njimi.
• Sprememba gesel: Če je pri prevari prišlo do izmenjave gesel, ali če sumite, da bi lahko prek vaših podatkov ali vdora v zasebnost, računalnik/telefon/druge naprave, goljufi prišli do vaših gesel, jih je potrebno čim prej spremeniti ali deaktivirati račune.
• Spremljanje znakov kraje identitete: Če so prevaranti pridobili vaše osebne podatke, bodite izjemno pozorni na znake kraje identitete, in sicer preverjajte račune, dokumente in naprave oziroma morebitne nepooblaščene dejavnosti.
• Šola za naprej: Čeprav grenka izkušnja, je ta lahko strogo vodilo za nadaljnje premišljeno udejstvovanje na spletu in v spletnih finančnih priložnostih.

Kako se zavarovati na spletu pred finančnimi prevarami?

Predvsem tako, da smo kritični do neznanega. Izobražujmo se o varnem udejstvovanju na spletu, bodimo pozorni na znake prevar in vsako priložnost temeljito preverimo. Velja splošno pravilo, da če vir ni znan in nikakor ne morete preverite verodostojnosti, se taki »priložnosti« raje izognite. Ne samo tistim ponudbam, ki so na videz predobre, da bi bile resnične, zaradi česar po navadi tudi niso, temveč tudi tistim, ki so tako pretkano strukturirane in načrtovane, da se zdijo možne, ali pa celo posnemajo legitimne ponudbe in institucije. Že ena sama spremenjena črka ali simbol v e-poštnem naslovu ali naslovu spletne strani je lahko dovolj, da jim poskus prevare uspe.

Bolje je preskočiti ponudbo, ki ji ne moremo dokazati 100 % avtentičnosti, kot gasiti posledice, ko je že prepozno. In celo, ko smo o priložnosti prepričani, dodatna previdnost nikoli ni odveč, prav tako ne zmernost pri vložkih in ogibanje prehitrim odločitvam.

Vendar, čeprav obstajajo finančne spletne prevare, to še ne pomeni, da so vse spletne naložbene priložnosti in ponudbe neverodostojne, kajti mnogo jih je, ki so preverljive in resnične (o nekaterih preverjenih straneh in institucijah, ki omogočajo investicije smo pisali na našem portalu spodaj).

Delnice in investiranje

Prav gotovo pa ni vsaka ponudba na spletu avtentična, še zlasti ne tista, ki »pade z neba« in vas najde po golem naključju, na sumljivi strani, v neposrednem sporočilu na družbenem omrežju ali pod komentarjem na neki platformi. Legitimne institucije za svoje naložbene priložnosti načeloma vedno uporabljajo verodostojne podatke in strani, kjer objavljajo možnosti investicij, tako bodo zelo malo verjetno iskale naključne posameznike na spletu in jim ponujale bajen zaslužek.

Naj bo to v razmislek.

Kje lahko izveste več o spletnih finančnih prevarah?

Na straneh Ameriške vladne zvezne trgovinske komisije (Federal Trade Comission).

Pri nas o varnosti na spletu ozaveščajo v okviru programa Varni na internetu, ki ga izvaja Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost. Več o programu in o njihovih vsebinah si lahko preberete tukaj - VARNI NA INTERNETU.

O primerih spletnih goljufij, in za finančne prevare, pri nas poroča policija na svojih straneh - POLICIJA.SI .

Spodaj pa si lahko za jasnejšo sliko spletnih goljufij ogledate nekaj splošnih primerov teh.